|
Avstralija, migracija in turizem Izmenjava mnenj, izkušenj in podatkov pri migraciji v Avstralijo, Novo Zelandijo in tudi ZDA. Dobrodošli pa so tudi popotniki in turisti, ki so ali pa nameravajo potovati po Avstraliji, Novi Zelandiji in ZDA.
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
kaalen
Pridružen/-a: 10.03. 2007, 20:12 Prispevkov: 577 Kraj: Brisbane
|
Objavljeno: 16 Sep 2008 08:33 Naslov sporočila: |
|
|
bp je napisal/a: |
Tukaj srecujem ljudi na sponzorski visi iz GB, Nemcije itd.
In vsi govorijo o visi st. 457 (preveri ce je taprava st.), ne o sponsorski visi. Vzamejo jo pa zato, ker job dobijo takoj, nekateri celo preko interneta, na stalno vizo bi pa cakali vec kot leto dni. In po dveh letih bivanja tukaj zaprosis za stalno
...
December-januar je tukaj glavna poletna sezona - solske pocitnice, dopusti, vse je bolj na off. Najbrz to ni ravno najboljsi cas za iskanje sluzbe, vse od februarja naprej bo lazje. |
Glede tega da december-januar ni dober cas za iskanje dela imas POINT. Res je, sredi decembra se vse ustavi in se ne premakne nikamor do sredine januarja. Tudi ce imas intervju na zacetku decembra bos cakal do januarja.
Druga stvar je da so tele 457 oz. Temporary Business (Long Stay) Subclass 457 zelo kontroverzne. To je t.i. sponzorska viza in te mora delodajalec nominirati. Problem z to vizo je to kar smo omenjali ze prej - relativno hude omejitve in zelo malo pravic. To je tipicna viza za azijske delavce. Vprasanje pri teh vizah je - ali gre res za vize s katerimi delodajalci zapolnijo pomanjkanje delovne sile ali gre za masovno uvazanje POCENI delovne sile in s tem povezanim izkoriscanjem delavcev. Avstralci tega tipa vize vsekakor nimajo v cislih.
Moj nasvet je, da ciljas na vizo, ki ti da cimvec ugodnosti cetudi je treba cakati. Je namrec kar precej zgodb ljudi, ki so hoteli prec in takoj priti v Avstralijo in se je zgodba klavrno koncala. Ce seveda opcij za "dobro" vizo nimas, lahko se vedno razmisljas o alternativah. Patience pays off. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
simon Gost
|
Objavljeno: 16 Sep 2008 08:49 Naslov sporočila: |
|
|
bp,hvala za super komentar,odlično idejo.
Za by pass,kot praviš ti nam ni prišlo niti na misel.
če imaš še kakšno ""se priporočam. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Kseleki Sydney
Pridružen/-a: 28.04. 2008, 12:41 Prispevkov: 5
|
Objavljeno: 12 Nov 2008 12:29 Naslov sporočila: Re: Emigracija z otroci |
|
|
simon je napisal/a: |
Pozdravljeni vsi na teh čudovitih debatah o Avstraliji
Prebral sem že skoraj vse pogovore,a nikjer ne zasledim komentarjev o emigraciji z otroci.S partnerko razmišljava o preslitvi v AU z dvema otrokoma (7,3 let) in naju skrbi reakcija,občutki na spremembe celotnega življenja in občutki v šoli z angleško govorečimi vrstniki.
Prosil bi za kakršen koli komentar na to temo.
|
Pozdravljeni,
pogosto slišim komentarje, da je selitev otrok v Avstralijo preprosta in, da se v nekaj mesecih naučijo angleško. Kot mama 3 otrok vam garantiram, da to ni res. Vsak otroški psiholog (in starš) ve, da se otroci najboljše počutijo v znanem, domačem okolju. Ko jih iz varnega okolja, kjer je imel prijatelje, sorodnike in znance premestimo v drug kraj in drugo govorno področje, se počutijo SLABO, ne glede na vse predpriprave in pogovore o tem, kako bo v novem okolju lepo. Pouk v angleščini je za njih zelo naporen, saj zahteva od njih popolno koncentracijo in po šoli so sploh prvih nekaj mesecev zelo utrujeni, včasih sitni, žalostni in jezni, ker jim ne gre tako zlahka kot doma. Tu je zelo pomembna vloga staršev, da jim prisluhnemo, jih pomirimo in razvedrimo kakor najbolje znamo. Tudi mali ljudje imajo velike skrbi. Neprecenjivo je, da zagotovimo redne pogovore ali pisma s sorodniki in prijatelji doma, saj jih oni pogrešajo vsaj toliko kot odrasli.
Res je lažje, če so otroci majhni, saj je vloga družine in doma večja kot pri najstnikih. In tudi jaz sem se pogosto tolažila, da bi bilo za otroke hujše, če bi se razšla z možem in bi razpadla naša družina.
Glede Angleščine pa tole dejstvo - citiram učiteljico za ESL z 20 letnimi delovnimi izkušnjami. Povprečen otrok iz družine, kjer je Angleščina drugi jezik, potrebuje 7 LET, da se nauči Angleško tako dobro kot njegovi angleško govoreči vrstniki - govorim o slovnici, spellingu, izgovorjavi, besednem zakladu, razumevanju. Vsak starš občuduje svojega otroka, si misli, da je bister in talentiran ter se veseli njegovega napredka, a moramo biti tudi realni. V nekaj mesecih se otrok nauči ogromno, saj je vsaj 6 ur na dan v angleško govorečem okolju, a do trditve Otrok zna Angleško je še dolga pot, če niso merila postavljena prenizko.
Ni nam žal, da smo se odločili za selitev, misliva, da sva otrokom s tem dala veliko, a se zavedava, da sva jim istočasno tudi nekaj vzela. _________________ Lep dan . Kseleki Sydney |
|
Nazaj na vrh |
|
|
melbourne-5
Pridružen/-a: 20.01. 2008, 23:36 Prispevkov: 139 Kraj: Melbourne-VIC
|
Objavljeno: 13 Nov 2008 12:18 Naslov sporočila: |
|
|
Treba se je zavedati, da imamo ljudje razlicne poglede na stvari in seveda cilje. Tako, da lahko recem in preprican sem, da nismo edini s taksim mnejem, med temi, ki smo sem dol prisli z otroci, da se ne morem z vsem tem strinjati.
Sigurno ni lahek taksen velik korak, kot ne za nas odrasle, tudi ne za otroke. A na nas starsih je, da nasim otrokom to naredimo cim lazje. Ne zelim se hvaliti ali reci, da se pac kdo ni k temu prav zraven spravil. Zelim le povedati (tistim, ki se na to se pripravljate), da se mi zdi napisano prevec crnogledo. Stvari je treba vedno gledati s pozitivne strani, saj ce zelimo se v vsakem dobrem skriva kaj slabega, tako pac je . Se pravi treba je ne le otroke na "the big move" cimboj njihovim letom primerno pripraviti, pomembno si je vzeti res obilico casa pri pripravi, se posebaj pa, ko prides sem dol in ne prevec pricakovati naenkrat. Mi smo se cimbolj trudili prvi mesec prebiti kot bi bili na dopustu, seveda ob raziskovanju bliznje okolice in iskanju hise za najem. V zacetku drugega meseca tu doli smo se preselili in zaceli z solo (otroci seveda) in ta mesec res posvetili v glavnem temu otroke cimbolj razbremeniti in se posvetiti njihovim prvim solskim dogodivscinam tu doli. Sluzbo sem zacel iskati sele po dveh mesecih bivanja tu doli in res lahko recem, da pri nasih otrocih ni bilo nikakrsnih sokov ali pogresanja tega kar so zapustili v SLO. Je bilo vedno kaj novega in ob tem enostavno niso prisli do tega, da bi se obremenjevali s preteklostjo.
Glede statistike (7 let). Sigurno da v prvih mesecih in tudi prvih letih ne morejo biti 100% enakovredni vsem tistim ta pravim avstralskim otrokom tu doli, a mislim, da to ni pomembno. Pomembno je, da zacnejo samostojno komunicirati z vrstniki in s casoma vedno bolj samostojno spremlajati pouk v soli. Midva sva tudi jasno pri vpisu otrok (prep, 2. razred in 4. razred) v solo povedala, da v tem prvem letu ne pricakujeva nic vec kot to in ne bova imela cisto nic proti, oz. sva celo bolj naklonjena temu, ce predvsem Sara (4.razred) in Samo(2.razred) letnik ponovita, saj sta tako vec kot pol leta pri selitvi sem dol preskocila in tako nicesar ne bo zgubljenega. Glede te statistike pa bi rekel se to, hvala bogu nas je Slovencev tu doli napram nekaterim narodom zelo malo, tako se tudi lazje vkljucimo v AU druscino in hitreje asimiliramo, seveda je pomembno, da se ne drzimo za sebe in iscemo le svoje, vsi tu doli so prijazni in nihce nikogar ne bo pojedel ali mu zameril, da je prislek in je marsikaj za nas novo. Je pa sigurno dosti tezje otrokom starsev katerih so ze tu vec kot 20 let pa je njihova AN tako porazna, da se komaj sporezumevajo, to pa predvsem zato, ker ves cas prezivijo v svojih skupnostih z svojim jezikom, vero in kulturo in to tudi da rezultat, da se statistika dvigne na 7 let.
Strinjam pa se povsem s tem, da nama nikakor ni žal, da smo se odločili za selitev, da sva otrokom s tem dala veliko, sva jim pa seveda istočasno tudi nekaj malega vzela (ozje sorodnike, s katerimi pac sedaj komuniciramo po Skype-u, pismih in E-mailih, prijatelji pa se v otroskih letih hitro nadomestijo. Sara si je se nekaj casa dopisovala s par bivsimi sosolkami, sedaj pa je toliko zasedena z novimi prijateljicami, da jo je ze ravno treba priganjati, da odgovori na mail kaksne bivse sosolke).
Sicer pa to kar je na nasem blogu ( http://mackisoslivdownunder.blogspot.com/ ) je nasa zgodba in kot lahko vidite nihce nicesar ne pogresa ali obzaluje. Ravno nasprotno, vcasih smo vsi ze ravno veseli, ce kasen vikend ne rabimo iti nikamor in ga enostavno prebijemo doma sami med sabo . _________________ Macek familiy |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ingrid76 Gost
|
Objavljeno: 04 Nov 2009 22:21 Naslov sporočila: |
|
|
melbourne-5> ZELO POHVALNO!Naša odločitev večinoma temelji na tvojem blogu |
|
Nazaj na vrh |
|
|
isabela Gost
|
Objavljeno: 12 Avg 2010 00:14 Naslov sporočila: |
|
|
Tudi jaz se podpišem pod vajini sporočili. Sicer še nimava naraščaja, bi pa rekla, da podobno velja tudi za nas odrasle. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|